Vse skupaj se je začelo že prejšnji tedn, ko me je Tomaž klical, če bi imel slučajno možnost it v soboto na turo in ne nedeljo, kateo izrabimo ponavadi za naše ture. Ker sem imel možnost it, smo se začeli dogovarjat, da bomo ubrali eno bolj "gajstno". No seveda tudi tokrat nismo imeli sreče. Vreme nam jo je ponovno zakuhalo in našo "gajstno" turo smo ponovno prestavili za nedoločen čas. Za zamenjavo pa je Tomaž predlagal, da skočino na Uskovnico in planino Konjščica.
Zgodnje pobiranje pohodnikov je tokrat izpeljal Robert. Na standardnem zbirališču pa smo se dobili še z dvema članoma naše odprave. Ko smo se porazdelili po avtomobilih, smo se odpeljali do prve postojanke, kave na avtocestnem počivališču. Ker je bila naša postojanka preveč "krcata" smučarjev, smo kaj hitro ugotovili, da bo kava kar v Bohinjski Bistrici padla. Tako smo se nekateri nejevolni odpeljali naprej.
Ker smo imeli v mislih predvsem kavo, je pot do nje kar hitro minila. Po zaužiti kavi jo je en član naše ekipe smuknil še v sosednjo mesnico po dobrote, s kateriminas je posladkal med kasnejšo malico. Pot naprej je bila le še do Stare Fužine, kjer smo imeli izhodiščno točko.
Pot do Uskovnice je vodila najprej mimo korit Mostnice in Hudičevega mostu, katere smo si ogledali nazaj grede. Po dobri uri hoda smo naposled prispeli na Uskovnico. Lepo vikendaško naselje z stilskimi hišicami v idiličnem okolju in sončnem zasneženem dnevu, nam je pričaral kar pravnično vzdušje. Zato smo se hitro odločili, da naredimo krajši postanek za malico.
Na meniju je bilo tokrat kar nekaj stvari. Robert je imel seveda svoje že tradicionalne ribice, Franci pa nam je postregel z bohinjsko zaseko in suho klobaso, ki je bila pred tem pravtako v zaseki. Vse skupaj smo poplaknili z čajem in šilcem in se počasi odpravili naprej proti planini Konščica. Za spremembo pa pot niso nadaljevali vsi člani. Franci se je odločil, da nas bo počakal pri domu in se naužil sončka in idile.
Pot, ki je od zasnežene ceste peljala proti planini, pa ni bila tako zgažena kot prejšnja. Na njej so bile le smučine turnega smučarja, ki je užival po svoje v tako idiličnem dnevu. No po kakšni uri hoda smo le prigazili do pastirske koče, ki leži na planini Konščica. Malo smo se okrepčali z čajem, podebaterali in se odpravili nazaj na Uskovnico.
Ker nas je član ekipe čakal pri domu, smo se seveda pod nujno morali ustaviti še na pijački v domu. Po izpiti, po roku že potečeni pijači, smo jo mahnili proti avtomobilom. Pred kočo je bilo še skupno fotografiranje, pri katerem je Tomaž izprobal dalinjski upravljalec svojega fotoaparata. Prelepo sobotno turo smo zaključili s poslovilno ceramonijo za šankom zbirnega mesta.
Za več fotografij, filmček in natančnejši opis naše ture, si oglejte povezavo ki se skriva v odebeljenem besedilu.
Ni komentarjev:
Objavite komentar