ponedeljek, april 26, 2010

Cvetača z redkvicami in drobnjakom


Za vse solatne gurmane sem tokrat izdal en mali recept za spomladansko malico. Solato lahko pripravimo kot samostojno jed, ali pa kot prilogo kakšnemu mesu z žara ali podobno.

...


...


Za to solato potrebujete:

  • 1 srednje veliko cvetačo (približno 1 kg)
  • 2 šoka ali paketa redkvic
  • manjši šopek drobnjaka
  • žlico kaper
  • manšo limono
  • 2 žlici gorčice
  • 3 žlice olivnega olja
  • sol in poper
...

...

Priprava solate je sledeča:

Dobro oprano cvetačo razdelimo na cvetove in skuhamo v slani vodi, kateri lahko zaradi kasnejše leše barve cvetov, dodamo kanček mleka. Medtem, ko se cvetača kuha, očistimo redkvice in jih narežemo na lističe ali kolutke. Drobnjak, ki smo ga preprali, nasekljamo. Limono ožamemo in zmešamo z gorčico, soljo, poprom, drobnjakom in nasekljanimi kaprami. Mešanico prelijemo preko kuhane cvetače in redkvice, zmešamo in takoj postrežemo.

Ukolikor niste ljubitelj limoninega soka, lahko namesto njega uporabite balzamični kis.

Pa dober tek.


Ride

Ponovno je prišel vikend, ki je bil nekoliko bolj družinski. No če sem natančnejši, je bila bolj družinska nedelja. Z lubo sva se, posledično zaradi rojstnodnevnih praznovanj, odpravila k njenim domačim v Zagorje. Preko tedna je tokrat praznoval njen bratec Primož, v sobota pa je slavila še njena babica. Primoža nama je uspelo obdariti že med njihovim tedenskim obiskom pri nama, babico pa sva obdarila prav to nedeljo.
...

...

Usporedno je seveda potekala tudi pohodniška tura, ki je bila tokrat kar "stota jubilejna". No žal se zaradi družinskih obveznosti le te nisem udeležil. Bom pa pobegnil z njimi na eno od prihodnjih.
...

...

Tokrat pa je bilo še nekaj. Moja draga mi je naposled le odstopila vozniški sedež njenega jeklenega lepotca. Sicer sem jo moral že kar nekaj časa mediti, a tokrat ga je odstopila kar sama. Se me je malo usmilila. Vse pohvale lepotcu. Njegov "stoinšenekaj" konjsko obdarjen dizelski brum-brum agregat je zadovoljil moja pričakovanja in željo po testiranju. Vsekakor se veselim naslednje vožnje, seveda ko mi bo luba spet odstopila voznikovo mesto.

ponedeljek, april 12, 2010

Planinska koča Iskra na Jakobu in Potoška gora

Po kar lepem obdobju mi je ponovno uspelo it na nedeljski izled z našo pohodniško ekipo. Nekaj tur sem žal moral zaradi študijskih ali pa delovnih obveznosti zamuditi. No tokrat mi je uspelo it zraven. Tokratnja destinacija sta bili Planinska koča Iskra na Jakobu in Potoška gora, ki ležita nad Preddvorom.
Ker moje bivanje ni več na starem naslovu, me v akcijo jutranjega pobiranja niso mogli uklučiti in sem se moral posledično sam pripeljat na zbirno mesto. Odhod od doma se je začel kar klavrno, saj sem v neposredni bližini doma (beri 20 m stran) na cestišču naletel na povoženo srno. Po hitrem orgiranju in klicanju odgovornih oseb sem jo ubral naprej proti mestu shoda.
Kava, ki je glavna postavka naše organizacije izletov, je bila tokrat v "Pumpa" pub-u v Topaličih. Ob srebanju le te smo v lepem pokrajinskem razgledu in predvsem jutranji debati počakali Janjo in njenega štirinožnega prijatela Jix-a in jo potem skupaj odrinili do našega izhodišča.
Po poti, ki jo je dež prejšnji dan nekoliko namočil, smo jo ubrali proti Iskrini koči na Jakobu. Ker so bile temperature zjutraj nekoliko nizke, sem se seveda posledično preveč oblekel in imel s tem že po parih minuteh hoje precejšen problem. Seveda sem potrpel do prve postojanke, kjer so tudi ostali odvrgli prevečno obleko. Nadaljevali smo do nekakšnega sedla, ki je mejil med Jakobom in Potoško goro.
Tu smo se dogovorili, da bomo Iskrino kočo obiskali nazaj grede, zato smo se podali kar proti Potoški gori. Pot na Potoško goro se je vila po grebenu, kar je butrovalo ponovnemu kratkemu postanku, da smo na sebe navlekli vetrovke in kape in jo odpihali naprej. Tekom poti nam je Jix neprestano risal nasmeh na obrazih, saj si je izbral Tomaža in mu na svoj pristni način hotel pokazati, da mu je všeč.
Vrh gore ni kaj prida za videti. Na eni strani se sicer da ogledati Storžič, a drugje povsot okoli pa je gozd. Tako da smo postali le za krajši čas, se naužili toplega čaja, in jo mahnili proti koči na malico. Ko smo prspeli do koče sem opazil, da je kar obljudena ta Iskrina koča. Mize na vrtu so bile kar dobro zasedene. No vsekakor smo priišli do svoje malice. Čaja in košutnik seveda, prigriznili smo pa kar Janjine velikonočne čokoladne pirhke. Po prijetni debati in dveh čajih smo se začeli spuščati proti našemu jutranjemu izhodišću.
Med spustom sva s Primožem nekoliko zaostala. Malo je bil razlog to, da sva se zadebatirala, malo postanek pri grmovjih, na koncu pa sva še srečala kolegičino mamo, s katero smo rekli besedo dve. Tako so nam vodilni trijo z Jix-om na čelu pobegnili. Pot sva nadaljevala po nepreizkušeni trasi in posledično sva seveda zašla. Sestopila sva sicer v bližini našega parkirišča, le dom za starejše občane Preddvor je bil med nami. Kljub temu, da je dom dodobra zaprt in pokrit z varnostnimi kamerami, je vratar le udobril prečenje le tega.
Seveda so se na drugi strani čakajoči prijatelji naužili brihtola, kar je butrovalo vprašanjem, će sva si šla le ogledat dom ali sva oddala tudi rezervacijo. Ja no. Lahko pričakujem, da me bo tale dom starejših občanov spremljal še na marsikateri turi.



Pot smo zaključili na Janjinem vrtu z dobro kavico in slanimi dobrotami. Kratka a simpatična tura je bila tako za nami. Naslednjo pa spet.

Za nekaj več slik in podrobnejši opis poti, pa si oglejte povezavo, ki se skriva v odebeljenem besedilu.

sobota, april 10, 2010

Osamosvojitveni paket


Prišel je čas, nekaterim malenkost prej in nekaterim nekoliko kasneje
, da podpišemo svoj osamosvojitveni pakt in odrinemo z mesta priveza. Nekaterim bo barka zaplula v druga pristanišča, drugim le na drugo stran pristana. Vsekakor pa vsem prinese spremembo v življenju. Govorim namreč o selitvah, preselitvah, ustvarjanju doma in domačnosti in podobnih življenskih korakih, ki jih slej kot prej naredimo vsi.
...

...
Z vsemi malimi dogodki in premiki pridejo sedaj tudi prvi obiski in ogledu naših malih pristanov. V moji družbi sta poleg mene v zadnjem času zaplula še dva prijatelja. Prvi je svoj pristan začel ogledovati nekoliko prej, a izbral in odplul je vanj pred kratkim. Odplul je pravtako kot jaz v pristan ne prav daleč od domačega. Drugi, ki pa je že kar nekaj časa urejal svoj pristan, si ga je uredil na isti lokaciji, le na drugo stran pristana se je premaknil.
...

...
Za lepo in mirno življenje, ki jima ga želim v na novo zaživetem delu življenske plovbe, jima podarjam malo pozornost za polepšano domačnost in počutje. Prvemu podarjam okvirjeno fotografijo starega Blues kitarista, ki bo popestrila njegovo steno. Prvi je namreč ljubitel Blues glasbe.
Drugemu, pravtako ljubitelju glasbe, pa podarjam drugo okvirjeno fotografijo, da bo s svojo spokojnostjo krasila njegov prelepi ljubi domek.
Midva z mojo drago pa sva drug drugemu podarila veliko veselja in ljubezni, ki sva ju poplaknila še z enim hladnim pivičkom na lep pomladanski večer.

četrtek, april 08, 2010

Desetletje


Včeraj je minilo desetletje, odkar delam na tem delovnem mestu. Deset let. Kar lepo obdobje. Če sem nekoliko natančnejši, je minilo kakšen teden ali dva več, kajti prvih nekaj dni smo predvsem urejali stvari za zagon lokala. Je pa na včerajšnji dan bil prvi delujoči dan.

...

...
V lokalu se je od takrat marsikaj spremenilo. Marsikaj se je tudi zamenjalo in postorilo. Le jaz sem ostal isti. No malenkost sem se postaral, ampak to sploh ni opazno (he he). Nč. Moram šibat naprej mešat po loncih, da ne bom zažgal kakšne dobrote.

Zamenjave


Kar nekaj stvari sem zamenjal v tem obdobju. Najprej sem zamenjal prebivališče, no ne čisto prebivališče, le mesto kjer prebivam. Stalno prebivališče je ostalo na istem naslovu, le jaz sem se prestavil nekaj kilometrov stran. Natančneje v Podutik. Kaj več o tem vam razkrijem kasneje. Tokrat sem se odločil, da vam pokažem svojo manjšo zamenjavo.

...

...
Zamenjal sem namreč računalniček. Poslovil sem se od svojega "jabolčka" in ga zamenjal za "HP-čka". Povod za to je bilo lažje upravljanje z njim. Pri "jabolčku" je vse nekam po ameriško skrito in kar koli hočeš postoriti po njem, moraš pol stoletja študirat kaj in kam. Kriv je seveda sistem ki ga ima. No vsekakor bo to zdej veloko lažje.
...

...
Takole pa je včeraj zgledalo, ko smo prestavljali datoteke, slike in dokumente z enega na drugega. Po prvi oceni pa lahko rečem, da novi dela kot "formula". Ouuuu jeeeaaaa!
...

...

sobota, april 03, 2010

Velikonočna gostija

Veliko veselja in prijetnih nasmehov v krogu najbližnjih vam želim v teh velikonočnih praznikih. Naj bo vsaka, pa še tako majhna in skromna mizica, obložena z dobrotami. Pa dober tek.
...

...

četrtek, april 01, 2010

Paparaci na delu

...

...
Takole se je naš zvesti fotograf slavnih ljudi ujel v zanko in napravil zanimiv avtoportret.
...

...