torek, december 29, 2009

Tudi to je to...


Kdo ne pozna prikupna lika z televizije "A je to..."? nekateri jih lahko poznajo tudi pod "Pat & Mat". Kaj dosti mi ni potrebno razlagati kdo in kaj sta. Sta pa definitivno lep spomin na mladost.
...

...
Še nekaj malega za spomin :)


ponedeljek, december 28, 2009

Praznični Lubnik


Kljub temu, da je obdobje praznikov in da so le ti prazniki take narave, da smo povečini doma, nas je sobotno vreme zvleklo na plano. Tokrat smo se dogovorili, da bomo izvedli nekoliko krajši izlet. Odšli smo na Lubnik.


Pot kjlub temu, da je nekaj dni dež namakal zamljico, ni bila pretirano blatna, tako da Primožu ni bilo potrebno aktivirati rokavčke, ki jih je imel v primeru preredkega blata. Zbirno mesto smo imeli tokrat kar v lokalni "oštariji", kjer smo popili kavico in se odpravili proti Škofje Loki. Za pot, ki smo jo ubrali na Lubnik, je imel po veliki večini zaslugo Tomaž, saj je bila njegova pobožna želja, da za izhodiščno točko izberemo cerkev sv.Tomaža.


Pot nas je na začetku vodila po rahlo zaledeneli cestici mimo manjšega zaseljka, nad katerim smo skrenili s ceste na stezico, ki je vodila v gozd. Bližnjica, ki smo jo ubrali je bila veliko bolj zanimiva, kot hoja po cesti. Vodila je skozi s skalami posejan gozd, ki se je proti koncu, proti vrhu, kar strmo dvignil. Na vrhu nas je čakal prelep sončni razgled.



Ker pa seveda ni bila ravno tropska vročina in mi smo bili nekoliko pregreti, smo se kar hitro zatekli v dom, ki stoji na vrhu. Notri nam je prijazna ženica postregla z čajem. Po približno pol ure debatiranja smo opazili, da je ženica na tablo napisala, da imajo na meniju tudi pehtranovo potico, kar je pomenilo, da zna biti sveža. In tako je padla runda pojedine.


Primož si je privoščil ocverkarico, Renata jabolčni zavitek, ostalim pa nam je zadišal pehtran. Po obilnem kosu potice pa smo jo počasi, seveda po skupinskem fotografiranju, odrinili v dolino. Tokrat smo izbrali kar cesto za sestop.


Med potjo se je klapica dogovorila še za turo naslednji dan, ki je bila pravtako krajša, in sicer nekam v Polhograjsko hribovje. Tokrat pa sem sam izostal iz izleta, saj sem imel v planu nedeljo preživeti s svojo nečakinjo, Betko.






Z nekaj več fotografij si oglejte odebljene povezave:


torek, december 22, 2009

Praznično vzdušje


Prazniki so pred vrati. Obdobje, ko se obiščejo vsi poznani, tudi tisti, ki se čez leto vidijo bolj malo, a v srcih si pomenijo veliko. Čas obdarovanja in lepih želja. Ti prazniki za seboj prinesejo tudi tiste malenkosti, ki jih drugi prazniki čez leto ne prinesejo. Postavljanje jaslic in okraševanje novoletne jelke. Idilični in pravi čas za druženje z najbližnjimi in najdražjimi.
...

...
Tudi to leto me je prehitela večina prazničnih navdušencev pri okraševanju jelke. Pač nisem bil med prvimi, a sem vseeno z drago postavil jelko. Postavljena je na mesto, kjer je dovolj prostora, da Božiček in Dedek Mraz prineseta svoja darila in me razveselita z njimi.
Upam, da ste tudi vi bili pridni preko leta in da obiščeta Gospoda tudi vas in vas razveselita.

Lepe, vesele in srečne praznike želiva z Ano vsem, ki jih poznava. Srečno!!!

Božično-novoletni koncert OML


Ne davno, in že kar tradicionalno, sem dobil povabilo, da obiščem Katjin koncert. Ker sem bil že nekajkrat prijetno presenečen in sem se na njenem koncertu počutil sila domače, sem se tudi tokrat z veseljem udeležil dogodka. Vabljen sem bil na tradicionalni božično-novoletni koncert Orkestra mandolina ljubljana, ki je potekal v prostorih Slovenske filharmonije. Tokratnja koncertna rdeča nit je bila "Musical".
...

...
Orkester mandolina ljubljana (OML) pod vodstvom dirigenta Andreja Zupana že zadnjih pet let prireja tematske koncerte za božično-novoletno obdobje. Do sedaj sem obiskal vse, samo prvega žal ne. V vseh teh letih so pripravili od "Večer operne in baletne glasbe", potem "Večer filmske glasbe", "V 80 minutah okoli sveta", "Pop & Rock večer", "Balkan žur" in na koncu še "Musical večer". Iz naštetih večerv in koncertov pa so tokrat posneli tudi koncertni CD, ki je bil sneman na vseh teh koncertih in vsebuje vse najboljše hite, ki so jih zaigrali. Tako so poleg dveh studijskih CD-jev v svojo zbirko postavili še en CD in to "OML - live '05 - '09".
...

...
Za prvi del glasbenega večera so nam pripravili kar lep spekter. Odigrali so nam:
*
(iz muzikala Hair)
*
(iz muzikala Hair)
*
(iz istoimenskea muzikala)
*
(iz istoimenskega muzikala)
*
(iz muzikala Fantom iz opere)
*
To so nam pripravili za prvi del. Pri izpeljavitvi tega večera pa sta OML-ju pomagala še vokalistka Nataša Krajnc in komorni zbor Krog.
...

...
Za drugi del pa so nam pripravili naslednje vrhunsko odigrane in izbrane skladbe:
*
(iz muzikala Evita)
*
(iz istoimenskaga muzikala)
*
(iz muzikala Cats)
*
Gangster Čombe, Mačja knjiga, Veselica
*
(iz muzikala My Fair Lady)
*
(iz muzikala Zgodbe z zahodne strani)
*
... in s tem so zaključili prelep večer. Zagotovo se bom udeležil tudi kakega koncerta, ki bo potekal preko leta.
...

...
Drugače pa Orkester mandolina ljubljana deluje že kar od leta 1974, polnih 35 let. Za seboj ima že dva studijska albuma, in kot sem napisal, sedaj še tretjega, ki pa je "live" izvedba in je sneman na koncertih. Na albumu so skladbe, za katere so priredbe napisali člani orkestra kar sami, dostikrat pa so na svoj oder povabili tudi znane goste, vokaliste kot so Nuša Derenda, Zoran Predin, Nataša Krajnc in podobni. Vsekakor njihovi koncerti so vredni ogleda.
...

...
Za prijetne večere, ki mi jih Orkester mandolina ljubljana pričara ko sem na njihovih koncertih, se jim iz vsega srca zahvaljujem. Za vabila na njihove koncerte pa se lepo priporočam.

Voluharjeva skala pod Bogatinskim sedlom


Spet je prišla nedelja. Za spremembo je bila tokrat idilična, vsaj kar se vremena tiče. To, da nam tokratnji plan ni uspelo izpeljati do konca, ne bomo omenjali. Čas in nevarnost nam je nekoliko skrajšala tokratnji izlet. Namen smo imeli obiskati Mehavšček. Za podvig smo izbrali pot, ki pelje čez Komno in kasneje Bogatin.
...

...
Izhodiščno točko smo imeli pri domu Savica v Bohinjski kotlini. Začeli smo še pri trdi temi, a nas je sonček po kakšni uri hitro razveselil z svojimi toplimi žarki.
...

...
Po kratkem postanku v domu na Komni in okrebčilu smo pot nadaljevali mimo koče pod Bogatinom, od tam naprej pa je pot postala neshojena. Sneg, ki smo ga gazili je segal do kolen in na nekaterih predelih tudi nekoliko čez.
...

...
Ker nam je gazenje pobralo nekoliko več časa in energije, smo pot predčasno zaključili. Časovno nam ne bi uspelo, saj bi nas ujel mrak in pa tudi nevarnost snežnih plazov je v popoldanskem času veliko večja. Odločili smo se, da bomo osvojili le Voluharjevo skalo pod Bogatinskim sedlom, kjer smo tudi malcali.
...

...
Vračali smo se po isti trasi nazaj. V dom na Komni na slasten obed. Ko smo se dodobra pregreli, smo odrinili proti naši izhodiščni točki.
...

...
Med potjo navzdol nas je zgrabil še otroški sindrom, saj smo se s prečkanjem poti dričali kar po celem snegu med drevesi in skalami.
...

...
Kljub temu, da plana nismo popolnoma izpeljali, smo se nasmejani vsedli v avto in odpeljali domov. Saj imeli smo za sabo prelepo nedeljo, prelep izlet in veliko sonca, ki nam je krasil pogled na okoliške zasnežene vrhove.
...

...
Za nekoliko več besedila in več slik, ki smo jih posneli na našem izletu na Voluharjevo skalo pod Bogatinskim sedlom, obiščite povezavo, ki se skriva v odebeljenem besedilu.

torek, december 15, 2009

Snežnik 13.12.2009


Za tokratnjo turo je bil izbran Snežnik, 1796 m visoka gora na meji med primorsko in notranjsko. Za turo je bil, kar se tiče iz moje strani, kriv Tadej, saj me je povabil, če grem z njim in njegovo družbo tečajnikov alpinistov na Snežnik.


Ker se tokrat ni odvijala Voluharska tura in ker sem bil čez vikend več ali manj sam, saj je draga delala, sem se z veseljem odzval povabilu. Zbor je bil ob 8h v Šentvidu, od tam pa kava na benciski črpalki v Marche-ju.


Na poti do obljubljene kave smo se ustavili še na Vrhniki, kjer smo pobrali Renato, in "gas" naprej. In glej ga zlomka. Kljub moji logistični podučenosti, smo kavico pili ločeno od ostalih dveh avtomobilov, saj se Marche-jev lokal ali okrepčevalnica nahaja na obeh počivališčih. Kakor na Lomu, prav tako tudi na Ravbarkomandi. No, na koncu smo se le dobili.


Pot naprej nas je peljala do Ilirske bistrice, kjer smo odvili z glavne ceste in se peljali proti Sviščakom. Do postajališča pri Planinskem domu Sviščaki nas je pripeljala dodobra zasnežena in spolzka cesta, kar je kazalo, da bomo vso pot hodili po snegu.


Od Planinskega doma smo kar hitro prešli v gozd in po zasneženi poti počasi navzgor. Razgleda sicer med potjo na vrh in na samem vrhu nismo imeli kaj prida, a je bila zasnežena okolica in pot toliko bolj pravljična.

Po kakih dveh urah hoda in upiranju močnemu vetru smo naposled prišli na megleni vrh, kjer smo se v topli koči pogreli s čajem in šilcem in se okrepčali z sladkimi in malo manj sladkimi dobrotami.


Kmalu pa je ponovno prišel čas, ko smo odšli na mrzu veter. Pot do izhodišča je minila veliko hitreje. Saj smo se poskušali nekoliko dričati po že rahlo shojeni poti. Sem pa opazil, da bi se dalo po tej poti spustiti tudi s kako pležuho ali sankami. Kar bomo zagotovo kdaj izrabili za malo snežnih norčij.

Izlet smo tako zaključili. V Planinskem domu smo srknili še eno pijačko, se poslovili in odšli domov. Lepa zimska nedelja je bila.


Za nekaj več fotografij kliknite na odebeljeno besedilo, ali pa na AO Rašica in Tadejev album.

sobota, december 12, 2009

Zima


Spet je prišlo to obdobje, obdobje šalov in rokavic, kap in dolgih plaščev. Ja, prišlo je to obdobje in seboj bo prineslo veeeeliko (upam) snega za naše rajanje in sankanje. No ne bom veliko govoril, naj fotografije povejo, da si želim snega. In to čim prej tem bolš.
...

...
...

...
...

...
...

...
...

...
...

...
...

...
Prvi skolp fotografij je bil posnet s telefonom v Bavšici.
Drugi sklop fotografij pa je v bjektiv svojega fotoaparata ujel Šaro na Križevniku.
...

...
...

...
...

...
...

...
...

...
...

...
...

...
Pa lepo zimo vsem.

torek, december 08, 2009

Po Rimski poti na Uršljo goro


Kot sem že v eni izmed prejšnjih objav oblubil, smo jo tokrat švignili na Uršljo goro. Uršlja gora leži v bližini Sloven Gradca, a je še vedno del Karavank. Zadnji vrh le teh.
...

...
Po okusni kavici na avtocesti in še nekaj kilometrih vožnje, smo naposled le prišli na izhodiščno točko, ki pa smo jo tokrat prestavili malo nižje od dogovora. Do dogovorjene točke, Poštarskega doma, smo se odpravili kar peš.
...

...
Za sivo in rahlo zasneženo pot smo se dodobra pripravili v Poštarskem domu, kjer smo se okrebčali z toplim čajem.
...

...
Pot po zasneženem gozdu je bila nadvse zanimiva, saj sem v letošni sezoni prvikrat stopil na letošnji sneg.
...

...
...

...
Po nekaj ur hoje se nam je naposled ratalo dvigniti nad kotlinsko sivino, ki nam je zastirala pogled nad okoliškimi hribi. Če bi pri tem še malo posijalo sonce, pa bi bilo idealno.
...

...
...

...
Kmalu smo zagledali cerkev, ki leži na vrhu Uršlje gore. Poleg nje pa dom kjer smo se ponovno okrebčali z toplim čajem, le da smo njemu prišteli še razne jote, ričete in klobase, ter nekaj hladnih opojnih kaloričnih napitkov.
...

...
...

...
...

...
Po kratkem razgledovanju in skopinskem fotografiranju smo se hitro odpravili v dolino, saj v tem letnem času dan ni prav dolg in nas bi lahko hitro ujel mrak. Izlet smo zaklučili v vaškem stilsko oblikovanem "Saloon-u" in odrinili proti domu.
...

...
Za bolj podrobni opis našega izleta in nekaj več fotografij pa lahko obiščete spodnjo odebeljeno povezavo.