ponedeljek, februar 07, 2011

Slike, poslikave in nalepke - "Ljudje - abstract"

...
...
V nekaj prejšnjih objavah sem vam predstavil nekaj izredno dobrih in lepih slik slikarke Simone Indihar. Tokrat vam predstavljam njena dela, katera je sama poimenovala "Ljudje - abstract". Tudi katera od tek umetnin bi lahko lepo krasila mojo ali pa tudi vašo domačo steno. Za kontakt lahko avtorico teh slik poiščete in jo kontaktirate na že dodobra znanem facebook-u pod imenom Simona Indihar.
...
...
Lahko pa seveda obiščete njeno stran, ki se skriva v odebeljenem besedilu, kjer si pravtako lahko ogledate nekaj njenih izredno lepih del.
...
...
Ogled toplo priporočam.
...
...

sobota, februar 05, 2011

Karpačo

Za tokratnjo "Mljask mljask" objavo sem si izbral Karpačo. To jed ponavadi lahko pripravite za kakšno bolj posebno priložnost in sicer kot hladno predjed. Lahko seveda naredite to tudi kot popoldanski prigrizek ob prijateljskem druženju ob kozarcu dobrega vina.
...
...
Vrsto krpača seveda prepuščam vsakemu posamezniku. Lahko se pripravi goveji karpačo, svinjski karpačo, karpačo z lososa, z bučkami ... in še in še. Z mojo drago sva tokrat pripravila telečjega.
...
...

Za karpačo potrebujete naslednje sestavine:
  • 400 g svežega mesa
  • sol
  • poper
  • vegeto ali začinko
  • gorčico
  • nekaj kapljic oljčnega olja


...
...
Priprava karpača je silno enostavna. Meso narežemo na srednjevelike koščke, približno tako velike, kakor za golaž. V posodi jih začinite z soljo in poprom, jih malenkost posujete z vegeto ali začinko (ni priporočljivo pretiravati) in dodamo nekaj gorčice. Da vse skupaj lažje dobro premešamo, kapnemo še nekaj olja v zmes.
...
...
Dobro premešano zmes naložite na folijijo za živila in zavite. Na eni strani dobro zavežite, z druge strani pa močno stisnite zmes v zvitek. Zračne mehurčke, ki se pojavijo ob stiskanju na stenah folije prebodite z zobotrebcom in stiskajte naprej, dokler na stenah zvitka ne opazite nobenega mehurčka več. Zavežite še na drugem koncu in klobaso postavite v hladilnik, kjer naj počiva dva do tri dni, da se meso prepije začimb in "pace" v katero smo ga dali.
...
...
Po treh dneh počivanja v hladilniku ga postavimo v zamrzovalnik in pustimo da dobro zamrzne. Ko želimo goste pogostiti z karpačom, pa ga vzamemo iz zamrzovalnika. Na krožnik, na katerem bomo karpačo servirali, položimo nekaj sveže rukole na katero naložimo karpačo. Ker je klobasa s karpačom zmrznjena, nam omogoča, da jo lahko tanko režemo še zmrznjeno. Ko pokrijemo rukolo na krožniku ga posujemo z sveže naribanim parmezanom in pokapamo z nekaj kapljic oljčnega olja. Preostanek klobase pa damo nazaj v zamrzovalnik za naslednjo priložnost.
...
...
Ker je karpačo tanko rezan, se hitro odtaja in je pripravljen za pokušino. Poleg karpača postrežemo tople popečene kruhke in maslo.
...
...
Tisti, ki surovega mesa ne smejo konzumirati, jim odsvetujem uživanje le tega. Za njih pa pripravite kako drugo okusno jed. Priporočam mešano sirno ploščo ali pa le mladi sir z olivami in češnjevim paradižnikom.
...
...
     Dober tek   

torek, februar 01, 2011

Setiče - Freiberg 30.1.2011

Po dolgem času je ponovno prišel čas, da s svojo pohodniško klapo pobegnem malo v naravo. Za tokratnjo nedeljsko turo je Tomaž izbral Setiče (Freiberg), ki je 1923 m visok vrh v sosednji Avstriji. Jutranje zbiranje in pitje kave na avtocestnem počivališču je ponovno potekalo v trdi temi, saj je bila ura nekaj čez šesto, ko smo odrinili naprej.

Pot smo nadaljevali preko mejnega prehoda Ljubelj proti Borovljam, kjer smo skrenili in nadaljevali našo pot proti vasi Sele, kjer se je naša pot z jeklenimi konjički končala. Pot s parkirišča v neposrednji bližini dvojezične šole smo nadaljevali peš. Pot do gozda, ki je peljala najprej ob robu travnika, smo kar hitro zagrizli, saj so teperature pogojevale našemu hitremu tempu, da se segrejemo.

Višje se je pot skozi gozd nekoliko umirila in vsake toliko časa je pot zamenjal kolovoz. Snega tokrat ni bilo v obilju, a je bil ta toliko pomrznjen, da je hoja po njem bila prav zanimiva. Med hojo se je do prve postojanke, ki je bila lovska koča na izredno lepi in razgledni lokaciji, počasi začelo kazati toplo januarsko sonce. Po hitrem okrebčanji s čajem, ki je bil ponovno nagrajen z "zlato šeflo", smo jo mahnili naprej.

In glej ga zlomka. Bolj ko smo se bližali zgorni gozdni meji, bolj se je vreme začelo fižiti in oblaki so začeli zakrivati sonce in okoliške vrhove. Na vrh smo tako prišli v meglo in vetr, ki je botroval naši hitri malici in spustu v dolino. Nebi bilo idealno, če se nebi sonce med spustom začelo spet kazati in tako smo vrh ponovno le gledali, kako ga je toplo sonce obsijalo.

Za tolažbo smo ob sestopu obiskali lokalno "oštarijo", kjer smo ob slovenski postrežbi in kajenju nekaterih posameznikov na toplem popili pivičko in ob prijetni debati o planih za naslednje ture zaključili pohodniški dan. Kljub meglenemu vrhu je bil zame prelep izlet, saj sem se po kar dolgem času spet malo sprehodil z družbico.

Za natančnejši opis ture, za katero je tokrat poskrbel Robi, in nekaj več slik pa si oglejte povezavo, ki se skriva v odebeljenem besedilu.