petek, september 25, 2009

Današnji ulov


No tole je pa naša mama Irena danes ulovila v gozdu. Sicer je zadnič bil ulov tudi večji, ampak ga nism uspel poslikat, ker se je začel prehitro pakirat. No pa bo spet mal mljask, mljask. Pa dobr tek.
...

...
...

...
...

...

Darilo


Nekoliko prekmalu, a z vedenjem da bom to potreboval že malenkost prej, sem dobil novo torbico za fotoaparat. Zelo praktičn, priročn in skratka d-best. Hvala ti piki. mWa!!!
...

...
...

...

ponedeljek, september 21, 2009

Veliki Nabojs 2313m


Prišel je zadnji poletni vikend, saj se je z ponedeljkom začela jesen. Z že znano ekipo smo se že pred tem pogovarjali, da bi omenjeni vikend nekam pobegnili. Odločitev je padla. Veliki Nabojs, ki leži v Italiji, kakih 10 km oddaljen od Trbiža in stoji neposredno ob Viš-u (2666m). Naš izlet na Nabojs pa nas je pripeljal do 2313m nadmorske višine.
...

...
Dobili smo se kar pred policijsko postajo v Trbižu, saj sem sam že bil Bovcu. Od izhodišča smo jo mahnili po kar strmi cesti ki se je dolgo valila skozi gozg vse do tovorne žičnice, od tam naprej pa se je nadaljevala utrjena pot.
...

...
Na poti nas je spremljala rahla meglica ki nas je hladila vse do koče, ki le ležala na višini približno 1500m kjer smo se okrepčali z toplim čejem in eno malo "grapo bianco".
...

...
Pot od koče je bila še nekaj lepa, potem pa smo zavili z nje na bol skalnato stezo.
...

...
...

...
Tik pod vrhom pa smo naleteli še na nekaj jeklenic ali zajl po domače, ki so nam bile v uporo pri vzponu na sam vrh, kjer je stal mogočni križ z Marijo.
...

...
...

...
Pogled z vrha je bil kljub kapam, ki so jih imeli vrhovi, prelep. Po kratki malici in skupinskem fotografiranju pa smo jo mahnili v dolino.
...

...
...

...
Še hitri postanek pri koči na "grapici" in fotografiranju naše destinacije in naprej.
...

...
Še zadnji pogled na vrh ki je zeval iz kape ki se je delala na njem, in tura je bila končana. Za potanki opis ture in več slik le nje, pa poglejte na Voluharko stran, ki se skriva pod istoimensko povezavo.

četrtek, september 17, 2009

Novodobna basen

...

Mesar je bil presenečen, ko je videl psa, ki je vstopil v mesnico in ga je spodil ven. Vendar, se je malo pozneje pes vrnil. Radoveden, mesar pristopi k psu in vidi, da drži pes v gobcu papir. Vzame papir in na papirju piše:

"Prosim, če lahko daste psu dvanajst klobas in dva kilograma svinjskega mesa. Pes ima v gobcu denar za vas."

Mesar pogleda in res zagleda denar zraven papirja. Vzame denar, da meso v vrečko in potem vrečko da psu, ki jo zagrabi in nese ven iz mesnice. Mesar je bil tako presenečen, da se je odločil, čeprav je bilo že pozno, zasledovati psa in videti kaj bo pes naredil. Pes je šel po ulici navzdol, prišel je do semaforja, spustil vrečko na tla, stisnil gumb na semaforju in potrpežljivo počakal na zeleno luč. Potem je prečkal cesto, mesar pa je hodil za njim. Potem je pes prispel na avtobusno postajo in prebral vozni red.

Mesar je osupnil.

Pes je počakal na svoj avtobus. Ko je avtobus prišel na postajo, ga je pes obšel in pogledal, če je to njegova številka in je ugotovil, da ni. Ko je prispel drugi avtobus, je pes še enkrat preveril številko avtobusa in vstopil vanj. Avtobus je počasi speljal, pes pa je skozi okno občudoval naravo. Na koncu je vstal, šel do vrat in pritisnil na tipko "stop". Izstopil je iz avtobusa in nadaljeval svojo pot. Mesar je še naprej zasledoval psa, ko je naenkrat pes zavil k eni bajti. Prišel je do vrat, spustil vrečko s stvarmi, se zaletel v vrata. Nič. Potem se zaleti še enkrat na vrata. Nič. V hiši je vse tiho.

Pes preskoči živo ograjo, skoči do okna, nekajkrat udari z glavo v steklo in se potem vrne do vhodnih vrat. Lastnik bajte odpre vrata, stopi ven iz bajte in se začne dreti na psa in ga brcati z nogo.

Mesar začudeno:


"Pa kaj je z vami, vaš pes je pravi genij! Kar zadeva mene, bi lahko vaš pes nastopil v kakšni oddaji na televiziji."

Lastnik jezno: “Brihten? Ta pes? Lepo vas prosim! Že drugič ta teden je pozabil ključe doma.”

NAUK:

Lahko presežete pričakovanja opazovalcev, vendar pričakovanj svojega ŠEFA nikoli!

...

ponedeljek, september 14, 2009

Vonj po kitajski


Nedavno se je naši družini pridružila še ena. Naša sestrična Mateja se je vzela z prijaznim Yang Di-jem. Di prihaja iz daljne Kitajske, spoznala pa sta se preko študija na Japonskem.
...

...
Na poroko, ki je bila v Sloveniji, sta prišla tudi ženinova oče in mati.
...

...
Na teh dveh slikah je Di s svojo mamo in očetom slikan pri njih na Kitajskem.
...

...
No tukaj pa je stvar že čisto drugačna. Takole sta pa naša mladoporočenca zgledala tik pred odhodom na poroko. Bila sta resično lepa. Pravtako tudi svatje in pa seveda priči, ki stojita poleg njiju. Več o poroki vam bom pokazal in opisal naslednjič. Skratka bilo je lepo. Spodaj pa sem pripel še nekaj slikic, ki predstavljajo Kitajsko tako ali drugače.
...

...
...

...
...

...
...

...
...

...
...

...
...

...
...

...
...

...

sobota, september 12, 2009

Nekoč in sedaj


Pisali so se meseci, leta in tudi desetletja, ko so vojaško uniformo oblačili predvsem fantje. Nekdaj je bila vojaščina predvsem zadeva moških. Dekleta in žene, pa so ostajale doma in skrbele za gospodinstvo in družine.
...

...
Fantje pa so hodili na orožne vaje, služit vojaški rok nekam na drugo stran svoje domovine, kar je bilo včasih lahko tudi več tisoč kilometrov stran.
...

...
Hodili so na razna bojišča, vadbišča, bojne fronte. Se spopadali in nekateri tudi padali za zastavo, za katero so se borili.
...

...
Dostikrat so na njih prežale izredno nevarne in včasih celo usodne pasti kot so minska polja in razne sovražnikove zasede.
...

...
No, ne glejmo vsega skupaj tako črnogledo. Časi se spreminjajo in z njim tudi vse stvari ki jih sabo nosi. Sedaj poklici, ki so bili nekdaj izklučno moški, postajajo tudi ženski poklici. Tako v vojaščino in podobne poklice vstopajo tudi brhka dekleta. Vedno nasmejana in v uniformah včasih tudi izredno simpatina.
...

...
Dekleti seveda trenutno nista v vojaških vodah, se pa nikoli ne ve. Očitno pa je, da bi v vojaških uniformah zgledali izredno simpatični.
...

...
Pa naj še kdo reče, da vojaščina in vse malenkosti ki jih ona prinese niso tudi za dekleta. Tudi tu se znajdejo naše prelepe mladenke. Tudi prav je tako.

PS:"Pozdrav vsem dekletom in ženam, ki se odločijo za ta poklic."
...

You & Me


Kim Stockwood je zelo priznana pevka, ki pa nažalost ni tako zelo poznana pri nas. Njeni glasbeni valovi butajo predvsem ob stene Rock-Pop-a, nekako nežnega Rocka in pa soul-a. Prihaja iz Kanade, kjer je tudi posnela svoje plošče, ki pa jih ni tako malo. O njej, njenih ploščah, albumih, fotografijah in še in še, si lahko ogledate na njeni strani. Spodaj vam predstavlam besedilo enega od njenih komadov, z naslovom You & Me. Če pa stisnete napis pod sliko, na kateri Kim igra kitaro, pa se vam bo zavrtel komad, z istoimenskega albuma 12 years old.
...

...

Three am /I’m wide awake again /Cause you’re everywhere /And I’m like your prisoner /Don’t you care /Baby don’t you care /That every face that I see /Every cup of coffee /Every song just reminds me of you and me /Every naked body /In every late night movie /Everything just reminds me of you and me /You and me

/Souvenirs /Is all that you’ve left here /Just your winter coat /And that sweet poem that you wrote /And the heart that you broke /Cause every face that I see /Every cup of coffee /Every song just reminds me of you and me /Every naked body /In every late night movie /Everything just reminds me of you and me /You and me

/Cause every dream that I dream /Every breath that I breathe /Every time I smile I think of you and me /Every word that I speak /Every thought that I think /Everything just reminds me of you and me /Every face that I see /Every cup of coffee /Every song just reminds me of you and me /Every naked body /In every late night movie /Everything just reminds me of you and me /You and me

...

...

četrtek, september 03, 2009

Pohod na Sauleck - 3086m


Bila je sobota, deževna sobota, in mi smo se odpravili v hribe. Plan je bil, da obiščemo 3086m visok vrh v Avstriji, Sauleck. Avstrijci naj bi ga klicali "damski tritisočak", ker pot ni tako zahtevna.
...

...
Ukorakali smo v njihov Nacionalni park "Hohe Taurn", kjer se je naša pot začela.
...

...
Rahel dež, ki nas je spremljal, nas ni zaustavil, saj smo imeli primerna oblačila.
...

...
Na poti smo naleteli tudi na zemeljski plaz, ki je iz stene pridivjal tisto dopoldne.
...

...
Kljub veliki količini blata na naših obuvalih in oblačilih smo obdržali nasmešek in odkorakali naprej.
...

...
Po dobih dveh urah smo prispeli do koče, kjer smo nočili.
...

...
Koča leži neposredno ob ledeniškem jezeru.
...

...
Prav lepo se ga vidi tudi iz notranjosti lepo opremljene in simpatične koče.
...

...
Ob dobri družbi in nekoliko kozarčkov Valterjevega "Besnila" smo preživeli dani večer.
...

...
Drugi dan pa "auf"
...

...
Nebo tokrat ni kazalo znakov dežja. Nasprotno, bilo je brez oblačka.
...

...
Z vsakim metrom višine, ki smo ga naredili, je bil razgled lepši in lepši.
...

...
...

...
...

...
...

...
...

...
In seveda vrh. Pust a prelep.
...

...
Še arhiviranje celotne družbice na poti navzdol in počasni odhod domov.
...

...
Ukolikor kogarkoli zanimajo podrobnosti tega izleta, in če si kdo želi ogledati še kako sliko več, naj obišče stran Voluharskih potopisov, ki se skriva v tejle povezavi.