Fighting against hail

Prejšnji petek smo imeli delovno akcijo. Ker je seveda prejšnji dan pustošila huda toča po Sloveniji, smo se odločili, da proti njej zaščitimo precejšen kos prostora, kjer imamo parkirane naše jeklene konjičke.

...

...

Z Robijem sva imela plan postavit to mrežo že kar nekaj časa, a je končna odločitev in skica s planom dela dokončno postavila naš cilj kar v četrtek v poznih popoldanskih urah.

...

...

V dopoldanskih urah, ko sem jaz služboval, sta najini priceski, Simona in Ana pridno pomagali Robiju pri ustvarjanju prvih korakov. Mrežo, katero sva kasneje skupaj pritrdila, sta jo enkratno pripravile in jo sešile na pravo velikost. V popoldankih urah, ko sem prišel domov, pa sem pridne roke moje lube zamenjal jaz. Saj je ona odhitela na službovanje. 

...

...

Prva stvar, ki sva jo naredila z Robijem je bila priprava stebrov, njihovo barvanje in postavitev le teh. Potem pa se je začelo upenjanje mreže in kasneje postopno napenjanje prečnih jeklenic, ki držijo mrežo napeto.

...

...

Večjih težav ali bolje rečeno preglavic nisva imela, le male objemke so nama vzemale precejšn del časa postavitve. Vsako prečno jeklenico, kakor tudi stranske oporne in stabiliziranju namenjene jeklenice sva oborožila na vsaki strani po dve objemki. "Zihr je zihr!"

...

...

Drugi del mreže sva upela kar na streho, tako da je imela cela mreža še nekoliko padca in stabilnejšo konstrukcijo. No tudi za stebre, ki sva jih globoko zabila, so nekateri rekli, da so zabetonirani, tako da se ni za bati. Kot je vidno s slik, je delo potekalo tudi na višini, tako da sva si hladno pivo (katerega sem si sam nekajkrat prevrnil po parkirišču) privoščila šele, ko sva zlezla z lestev.

...

...

Proti večeru, ko se je začelo počasi mračiti, pa sva zadevo zaključila. Tako da je moja luba, ko se  je vrnila z svojega delovišča, svojega jeklenega konjička enostavno parkirala na varno. Vsi zadovoljni smo potem nazdravili na dobro opravljeno delo.

...

...