petek, december 17, 2010

Gobice z jajčki


Kot kaže se nam obeta nova "porcija" snega in posledično kidanje le tega. Ker v takih dneh, ko je popoldan, ko prideš domov iz sližbe, potrebno počistiti nanovo zapadel sneg, nam dostikrat zmanjka časa, da bi si pripravili kaj toplega za obed.
...
...
Tokrat vam predstavljam idejo, ki je nalašč za take dni ko nam primankuje časa. Pripravimo si gobice z jajčki, za sladico pa slastne palačinke z čokolado, marmelado, kislo smetano... seveda po vašem okusu.
...
...
Tokrat nam izredno prav pridejo tisti zavitki gobic, ki sem jih omenjal v eni prejšnjih objav. Postopek priprave je enostaven. Na prepraženo čebulo stresemo zavitek gobic in jih dobro podušimo. Med tem, ko se dušijo, lahko pomalem dolijemo tudi kakšno kapljico vode ali jušne osnove, posolimo, poporamo, dodamo strt česn in nasekljan svež peteršilj. Vse skupaj še malo podušimo da česen zadiši in prilijemo nekaj jajc. Dobro premešamo in dušimo še toliko časa, da se jajca dodobra spečejo. Vse skupaj toplo postrežemo s svežim kruhom.
...
...
Kot sem že omenil, lahko za sladico pripravimo palačinke. Nekateri si jih namažejo z čokolado, drugi z marmelado (seveda šipkovo), lahko tudi s kislo smetano ali pa kar oboje - smetano in marmelado. Nekateri si jih posujejo z sladkorjem in pokapajo z limoninim sokom, drugi pa jih jejo brez vsega. Vsak naj si jih pripravi po svojem okusu.
...
...
        Dober tek  

Avtor ob Ni komentarjev:
Oznake:

Praznično okraševanje

...
...
Pred nami so ponovno prazniki. Tokrat so nekoliko bolj "pomembni" ali bolj "družabni", saj s seboj potegnejo še dodatne zadolžitve kot so okraševanje in obdarovanje.
...
...
Ker sva oba z drago delavno dostikrat zadržana in nisva natanko vedela kdaj bo čas za okraševanje, sva to nedeljo izkoristila ravno za to. Res je, da se smrečico postavlja in okrašuje po ljudskih običajih šele na dan Božiča, a pomen tega okraševanja je v tem, da se družiš, da počasi in v miru lepo okrasiš svoje domače okolje. Zato sva izkoristila prosto nedeljo in jo preživela ob okraševanju.
...
...
Letos sva zamenjala barvni spekter okraskov, saj se rdeča in zlata veliko bolj podata in zlijeta s sedanjim stanovanjem kot prejšnje barve. Na vrh smrekice pa sva še dodala metulja, ki bo v prazničnem času letel nad smrekico skupaj z našimi željami in voščili.
...
...
...
...
Mizo v dnevnem prostoru nama krasi prelep adventni venček, na vhodna vrata pa sva obesila praznični šopek.
...
...
Kuhinjo sva prav tako okrasila z metuljem, le da se ta barvno sklada z njo.
...
...
Naj izkoristim to objavo še za to, da vsem zaželim vesel Božič in veliko sreče, zdravja in notranjega zadovoljstva v Novem Letu, ki je pred nami.

Avtor ob Ni komentarjev:
Oznake:

sreda, december 08, 2010

Predmiklavževo odpiranje sezone

...
...
V nedeljo me je sončno vreme ponovno zvabilo v naravo. Tokrat nisem pobegnil z pohodniško družbico, ki je tokrat šla na Sabotin, ampak z svojo drago. Odšla sva v Zagorje, kjer sm jo jaz z Avgustom in Primožom smuknil na smučišče Marela. Nekaj več o tem smučišču si lahko preberete v eni od mojih predhodnih objav, ki se skriva v odebeljenem besedilu.
...
...
Tokrat smo imeli na srečo res prečudovito napoved. Za kratek čas se je hotela prikrasti megla, a jo je rahel decemberski vetrič kar hitro razpihal.
...
...
...
...
Prav to nedeljo se je smučišče Marela uradno odprlo, zato je bila proga, po kateri smo viugali, odlično utrjena in pripravljena. Res idealni pogoji za odprtje moje smučarske sezone. Tokrat sem po dalšem obdobju (od rahle nesreče) ponovno pripel "raketo", in lahko vam zaupam, da se ji ime še vedno lepo poda.
...
...
Na poti domov na odlično kosilo, ki sta ga pripravljali moja draga in moja taščica, smo se še malo naužili pogledov na idilično zasneženo okolico in jo seveda arhivirali. Letošnjo smučarsko sezono bo to smučišče zagotovo beležilo še nekaj mojih obiskov.
...
...
Avtor ob 1 komentar:
Oznake:

sreda, december 01, 2010

Slike, poslikave in nalepke - "Japonske češnje"

...
...
Ponovno vam predstavljam nekaj prečudovitih slik. Tokrat naj bo rdeča nit "Japonske češnje".
...
...
Naj vas še opozorim, da si lahko vse te slike ogledate tudi na razstavi, ki bo potekala kar 15 dni. Začetek razstave je 10. decembra 2010 od 18:00 pa vse do 21:00 in sicer na Parmovi ulici 53.
Vredno obiska.
...
...
...
...
...
...
...
...
Za več slik in informacij obiščite povezavo, ki se skriva v odebeljenem besedilu.
...
...

Avtor ob Ni komentarjev:
Oznake:

ponedeljek, november 29, 2010

Jerebikovec, Mežakla 28.11.2010

...
...
Ponovno je prišel vikend in naše vikedaško potepanje. Tudi tokrat nas vreme ni ustavilo, le nekoliko omejilo. Saj smo zaradi napovedi obilnega sneženja izbrali nekoliko daljšo dopoldansko turo. Naš tokratnji cilj je tako postal Jerebikovec, ki je najvišji vrh Mežakle, in meri kar 1593 m.

Na jutranjem tradicionalnem mestu smo se tokrat zbrali le štirje. Robert, Tomaž z svojim navihančkom Paz-om in seveda moja malenkost. Po izpiti kavi smo jo urno ubrali proti gorenski, saj je bilo sneženje napovedano že za zgodnje popoldne. Naša vožnja se je počasi zaključila nekoliko nad Mojstrano, kjer smo ob zasneženem cestišču pustili avto, se dodobra opremili in zagrizli v breg.


Pot, ki je od začetka že kazala, da bo neusmiljena s strmino, je svojo neusmiljenost kazala skoraj do vrha. Seveda smo posledično naredili nekaj kratkih postankov za požirek čajev, ki so bili nagrajeni z "zlato šeflo" in se nekoliko nadihali. Tokrat je Robert poleg svoje standardne opreme vzel seboj še male smučke, v nahrbtnik pa si je stlačil pancarje in ker je hoja zato postala zanj veliko težje, je bil vesel vsakega postanka.

Pot se je kasneje, na Tilčev-em rovtu nekoliko zravnala, a je kmalu spet zavila v breg in se strmo dvigovala prek grebena na sam vrh. Na vrhu je bilo približno 50 cm snega in kar vetrovno. Ker tokrat ponovno nismo imeli sreče z razgledom, smo jo po hitri malici in preobuvanju Roberta smuknili navzdol.

Prvi del poti, ko se Robertovo ravnotežje še ni ravno uskladilo z njegovimi željami, je minil predvsem v smehu in oblakih snega, ki jih je Robert delal s svojimi vragolijami. Kasneje pa se je prav lepo odpeljal mimo naju in za trenutek izginil za zasneženimi smrakami. Zadnjo tretino poti pa se je nažalost moral pridružiti nama z Tomažem. Snega za njegove vragolije je bilo žal premalo, saj ga je bilo le med 20 in 30 cm.
...
...
Vsi celi smo tako prišli do avtomobila in se še pred močnim metežem odpeljali proti domu. Lep zasnežen izlet smo zaključili z kratkim obiskom našega zbirnega mesta, biljardnice Kaval.


Ukolikor vas zanima, kako je sam smučar podoživljal ta vzpon, obiščite povezavo, ki se skriva v odebeljenem besedilu.
Avtor ob Ni komentarjev:

četrtek, november 25, 2010

Španska "Paella"

...
...
Paella je španska tradicionalna jed, ki ima močan priokus mediterana. No skoraj vse španske jedi imajo priokus mediterana, saj ne morejo mimo uporabe oljčnega olja in česna. Po naše bi lahko paello opisali kot, rižota polno mešanih mediteranskih okusov.
...
...
Za paello potrebujemo:

  • srednje velik piščančji file
  • 50g riža (priporočam dolgo zrnatega)
  • ščepec žafrana
  • srednje veliko čebulo
  • 50g morskih sadežev
  • 5 škampov ali posodico večjih kozic
  • 50g mešanih školjk ali le klapavic
  • rdečo in zeleno papriko
  • bučko
  • korenje
  • por in česen
  • sol, poper, curry in začimbe
  • 1 dcl belega vina
  • nekaj juhe za zalivanje
...
...
Priprava paelle je enostavna. Na prepraženi čebulici prepražimo meso in morske sadeže z školjkami. Ko se to nekoliko prepraži in ko se školjke odpro, dodamo še zelenjavo, vino in zalijemo z nekaj jušne osnove. Tiste školjke, ki se med tem niso odprle, jih moramo izločit in zavreči, saj niso dobre. Ko zavre dodamo še riž, dobro premešamo in postavimo v pečico pečt za približno dvajset minut. Temperatur pečice naj bo na 180 stopinj in ne uporabljajte ventilatorja, da ne izsuši paelle preveč. Ko okusimo, da je riž že dovolj pečen, posodo pokrijemo in pustimo da se omehča za kakih pet minut in nato postrežemo. Jed lahko pripravimo tudi na štedilniku, le da moramo biti pozorni, da se nam ne prime na dno posode. Priporočam da paella ostane sočna, da jo v pečici ne izsušimo preveč, ker okusi mediterana pridejo bolj do izraza.
Dober tek       
Avtor ob 2 komentarja:
Oznake:

ponedeljek, november 22, 2010

Grlovec – Ferlacher Horn 20.11.2010

...
...
In spet je prišel vikend, čas za naše pohodniške izlete. Tudi ta vikend nam vreme ni bilo najbolj namenjeno, še posebej nedelja, zato smo se tokrat odpravili v soboto. Tomaževa ideja za turo, ki se je kasneje izkazala za odlično, je bil 1840 m visok Avstrijski vrh Grlovec – Ferlacher Horn.

Ker pa me moje delovne obveznosti zavezujejo tudi ob sobotah, se je družbica ponovno prilagodila meni, in zbor je bil posledično ob 6h. Zgodnja in hladna ura je botrovala temu, da sem sedel v avtu in zato je del družbe odšel naprej na kavo. Ko smo se ostali nabrali pa smo jo urno ubrali za njimi. Tokratna ekipa je bila poleg Robija in Tomaža z štirinožnim prijateljem Paz-om še Marjan in Nataša z njuno štirinožno prijateljico Rozi.

Ko smo se nabrali na kavi in dogovorili o planu vožnje, smo nadaljevali pot proti mejnemu prehodu Lubelj. Po prečkanju meje in spustu s prelaza do prvih hiš, smo se parkirali v majhnem zaselku Dajčpeter in se pripravili na odhod.

Pot, ki se je daljši del vila ob potoku, je že na začetku pokazala, da se bomo kar strmo dvigovali. Verjetno je to prestrašilo Paza, saj je na vsak način želel nazaj v avto. Seveda ga je Tomaž potrpežljivo z povodcem prepričal, da je vseeno odšel z nami.

Pot ob potoku je bila precej blatna in veliko neugodnih pasti je skrivala poz odejo listja, a smo se prebili preko tega, in pot se je nekoliko omilila. Pot se je za kratek čas preselila na cestišče, ki vozi do dveh kmetij in kasneje nazaj v gozd. Po kakšni dobri uri hoda pa so se na pobočju že začele počasi kazati snežne krpe. Proti vrhu je snega postajalo vedno več in prav na vrhu ga je bilo kakšnih 20 cm. Ker je na vrhu močno pihalo in razgleda ni bilo smo jo hitro pobegnili nazaj do zavetja v gozd, kjer smo v miru pomalicali.

Ob sestopu pa se je del ekipe odcepil in šel še krajšo krožno kuto preko sosednega vrha. To sta bila Marjan in Nataša z Roziko, saj so imeli cel dan časa, ostali pa smo jo mahnili proti avtomobilu. Zaradi moje delavne obveznosti smo se morali prej vrnit domov. Po uspešnem in zabavnem sestopu z raznimi plesnimi točkami po mokrih skalah in vejah, ki so bile skrite pod listjem, smo uspešno in prečudovito zasneženo turo zaključili z kratkim obiskom Tržiškega pub-a. 
...
...
Za nekaj več fotografij naše zasnežene sobotne ture pa si lahko ogledate povezavo, ki se skriva v odebeljenem besedilu.

Avtor ob Ni komentarjev:
Oznake:

ponedeljek, november 15, 2010

Slike, poslikave in nalepke - "Rože"

...
...
Kot sem v eni prejšnjih objav povedal, sem spoznal pravo umetnico s čopičom. V objavi pa sem tudi obljubil, da vam predstavim naslednji del njenega širokega umetniškega dela. Ta del so tokrat rože. Ukolikor vas zanima kar koli več o slikah se obrnite na Simono Indihar, ali pa obiščite povezavo, ki se skriva v odebeljenem besedilu.
...
...
Ponovno vam prestavljam tudi to, kako nastaja ena od umetnin.
...
...
...
...
...
...
...
...
...
...
...
...
...
...
Naj vas ponovno sponem, da lahko za več informacij o slikah obiščete povezavo v odebeljenem besedilu.
...
...

Avtor ob Ni komentarjev:
Oznake:
Naročite se na: Objave (Atom)