To nedeljo pa nisem odšel s klapo na hribovsko turo, ampak sva z drago odšla smučat. Šla sva v zasavje k njenim domačim za vikend, in od tod smo potem skupaj hodili smučat. Šli smo in v soboto in v nedeljo. Za sproščanje prekomerne zimske radosti smo izbrali smučišče Marela, ki leži v neposredni bližin Zagorja.
Smučišče Marela leži na pobočju Jablaniškega vrha, ki se razprostira nad Kisovcem. Za dostop do smučišča lahko izbereš dve poti. Lahko se povzpneš nanj z pomočjo sedežnice iz Kisovca, lahko pa jo v Zagorju, v neposrednji bližini Spar-a zaviješ v rahlo klančino, in po parih kilometrih vožnje in po parih vaseh se pripelješ direktno na pobočje smušišča. Ker je slednja veliko bližje našemu izhodišču, Aninem domu, smo se odločili zanjo.
Drugače pa smučišče Marela leži na nadmorski višini med 420 m in 900 m, in je na senčni strani, kar pomeni da sneg na njej lahko počaka tudi do zgodnje pomladi. Na smučišču, katerega proge so dolge 3,5 km, obratujejo 1 sedežnica in 3 vlečnice. Pohvalijo pa se lahko tudi z 3 km dolgo progo, ki je urejena za ljubitelje teka na smučeh. Med tednom je možnost obiska tudi nočne smuke.
No tako smo v soboto takoj po okusnem zajtrku, ki ga je pripravila moja taščica Nives, odvihrali smučarskim vragolijam naproti. Že ob prihodu na smučišče sem bil pozitivno presenečen, saj je njegova opremljenost za tako majhno smučišče izredno bogata. Presenečenja so se potem tekom dneva kar vrstila. Prvo tako presenečenje sem doživel, ko sem kupoval karto. Stala je namreč 7 t'novih dinarjev, čaj z limono pa le 60 t'novih zlatnikov.
No pustimo sedaj to. Prišel sem se smučat. Progi, po katerih sem viugal, sta bili lepo urejeni. Zagodel nam ga je le sneg, ki je v poznem dopoldnevu pričel močno naletavati. Odsmučali smo še nekaj voženj in pohiteli domov na kosilo. Drugi dan pa spet.
Za nedeljsko smuko pa smo se dogovorili, da bomo šli raje popoldan, saj je preko noči zapadlo kar 35 cm novega snega in da bojo proge res urejene, smo jim pustili nekaj časa.
Nedeljska smuka je bila velio boljša. Saj mi sneg, ki je naletaval, ni zatiral mojega ostrega pogleda. Če sem nekoliko bolj natančen, videl sem. V soboto je namreč na smučišču tako naletaval, da se ni vidilo ničesar.
Vsekakor lahko napišem, da je bil ta vikend lepo in aktivno izkoriščen. Zagotovo bom še obiskal to smučišče. Za to nedeljo, ki pa je pred nami, pa semo se z pohodniško družbo dogovorili, da bomo obiskali vrh Krima, ki leži južno od Ljubljane.
Za nekaj več fotografij klikni TUKAJ.
Ni komentarjev:
Objavite komentar