Francoska čokoladna torta

Za pripravo te enostavne in skromne tortice za 6 do 8 oseb potrebujemo:

• 100 ml kave
• 250 g jedilne čokolade
• 250 g masla
• 40 g sladkorja v prahu (lahko tudi manj da ni presladko)
• 4 jajca
• smetana za stepanje

Pečico prižgemo in segrejemo na 170 stopinj. Medtem, ko se segreva, v posodo, ki jo postavimo na vodno kopel (naj plava posoda v vroči vodi, ne kropu) damo kavo in vanjo nalomimo jedilno čokolado. Ko se čokolada stopi ji počasi in izmenično dodajamo maslo in sladkor v prahu. Neprestano mešamo, dokler se maslo popolnoma ne raztopi in dobimo enotno zmes. Zmes odstavimo in stepemo jajca, ter jih primešamo naši čokoladni zmesi. Zmes zlijemo v model in pečemo pri nastavljeni temperaturi približno eno uro.

Najprej bo zmes narasla kasneje pa padla. Naj vas ne bo strah, to ni biskvitno testo. Na vrhu naj se naredi lepa napokana hrustljava skorjica, znotraj pa naj ostane zmes nekoliko vlažna in sočna sredica. Ohlajeno torto postavimo za kratek čas še v hladilnik da se strdi. Ko torto režemo moramo biti pazljivi, saj je izredno krhka. Posamezne koščke polijemo še z zelo rahlo stepeno smetano in postrežemo. K tej sladički lahko postrežete kozarec sladkega vina. Mogoče "Rumeni muškat". No pa dober tek.

Ko veter razpiha sive oblake

V ponedeljek mi je uspel še en velik življenjski korak. Uspešno sem zaključil študij in diplomiral. Sedaj pa novim zmagam naproti.

Slončkova dežela in šavr

Plan letošnje delavne akcije je bila postavitev "slončkove dežele in šavrja". Za uresničitev dela nam je bil na voljo le en vikend, edini ki je zaradi vremena dopuščal delo na prostem. Tako smo v petek zjutraj začeli z podiranjem stare drvarnice in izkopavanjem lukenj za stebrna sidrišča.

Pri pripravi sidrišč je seveda potekala burna razprava in preračunavanje kako organizirat odtok od "šavrja". A sta Avgust in Marjan to kar dobro natuhtala. Cev za odtok sta vkopala, utrdila in potem zalila ploščo. Čisto informativno naj povem, da smo za tole betonsko plato porabili pet petindvajset kilogramskih vreč betona. Tisti, ki vejo kje je delovišče locirano vejo, da to ni zanemarljivo, saj je treba vse prinesti do delovišča. Vsaj pol ure navkreber. Ker sem bil v petek predvsem "šerpa" vam lahko povem, da je bila kar "jeba". Se opravičujem izrazu.

V soboto, ko je bil beton dodobra suh in strjen, pa se je začelo postavljati. Priprava jesenovih stebrov in povezav nam je vzela ponovno cel dan. Lahko rečem, da če nebi bile roke tako pridne kot so bile, nebi dokončali zadanega.

V poznih sobotnih popoldanskih urah se je na ogrodje nabila še streha in to je to za ta vikend. Pred bodočim objektom smo naredili še gasilsko sliko, čez beton potegnili še glazuro, da bo podlaga gladka in se počasi odpravili k večerji.

Pred vikendom, ki je bil na srečo sončen, sta oče in Marjan zaradi vremena  lahko opravljala le notranja dela. Tako sta napravila prostor pred podstrešnima sobicama in nam tako olajšala bivanje v slabem vremenu. Prvi del letošnje delavne akcije smo tako zaključili in se vsi utrujeni odpravili domov. Drugič pa naprej.

Prva skupna fotografija

Z veseljem naznanjam, da sva z drago 12. junija povila dva krepka in zdrava fanta. Blaž in Anže se že z mamico crklata doma in se počasi navajata na novo okolje. Tole je pa naša prva skupna fotografija. :)

Rman in njegova moč

Rman je izredno priporočljiva zdravilna rastlina, ki raste med junijem in novembrom. Sam jo najraje nabiram v visokogorju ali pa na višje ležečih travnatih zaplatah. Že naši predniki so jo uporabljali za razne čaje, masažna olja in podobne "rcnije".

Rman raste tam, kjer potekajo močni energijski tokovi, zato je dobro že samo sedeti v njegovi bližini. Čisti kri, preganja migrene in glavobole. Odlično se spoprijema z težavno menstruacijo, miomi in cistami. Poleg tega pa zmanjšuje napetost in podžiga motivacijo. Pred nabiranjem bi priporočil vsem nepoznavalcem rmana, naj si v raznih knjigah ogledajo kako točno zgleda rman, da kasneje nebi nabirali napačnih rožic. In prosim trgajte le cvetove, rastlino pa pustite da raste naprej. Pa veliko zdravja in dobrega počutja.

Sončna nedelja v Beli krajini

V nedeljo sva s Primožem pobegnila na praznovanje bratovega rojstnega dne v Belo krajino. Vremenska napoved ni bila ravno obetavna, a bolj ko sva se bližala Beli krajini, bolj je kazalo, da so bile napovedi napačne. Vreme za piknik je bilo naravnost čudovito.

Izredno praktičen žar.

Ko sem svoj želodček dodobra napolnil z mesnimi in sladkimi dobrotami, sem se še sprehodil skozi s soncem obsijan vinograd. Tako sva obisk Bele pokrajine počasi zaključila. Premalokrat se oglasim v Beli krajini. Se bom moral kar malo "v rit brcnit" in se večkrat zapeljat v ta prelep del naše deželice.

V družbi sovrstnikov

V soboto sem svojo "belo strelo" zapeljal na shod starodobnikov, da se lahko tudi on malo podruži z sovrstniki. Shod, ki je potekal v domačem Zasavju je potekal pod naslovom "8 Turistično srečanje satodobnikov Zagorska dolina".

Srečanje, ki ga je organiziralo Športno društvo Tornado, je potekal v prečudovitem sončnem dnevu ob dobri jedači in pijači. Za razgibanost dneva, pa so še poskrbeli z zanimivim dnevnim programom.

Ker sam nisem imel cel dan na pretek, so me delavne obveznosti tokrat potegnile nekje na sredini programa. Bova pa drugo leto ostala do konca.

Vse skupaj se je začelo okoli pol devete ure z zbiranjem navzočih, pitju kavic, čeblanju in zajtrkovanju odličnih dobrot (sam sem si privoščil ajdove žgance z mlekom). Ko sem se okrepčal, sem si dobro urico časa vzel za sam ogled konjičkov in fotografiranje le teh. Zbralo se je dobrih sto primerkov avtomobilov in motorjev. Nekaj prav muzejskih.

Ko smo se naposled vsi zbrali, smo se skupinsko odpeljali do bližnje tovarne ETI, kjer smo imeli organiziran ogled proizvodnje. Moram povedati, da je tovarna ETI, v kateri izdelujejo elektro-varovalke in podobne stvari, kar velik obrat. Za ogled manjšega dela proizvodnje smo tako porabili kar dolgo urico.

Tu pa se je najina pot s "strelo" srečanje končalo. Udeleženci so se kasneje zapeljali še do Konjeniškega društva, kjer so lahko okusili kako je uporabljati NE-jeklenega konjička. Dan pa so zaključili z dobrim kosilom.

No drugo leto si bova pa tudi midva vzela cel dan za druženje. Za ogled ostalih slik jeklenih konjičkov pa obišči povezavo, ki se skriva v odebeljenem besedilu.

Ohranjanje izročila

Moj stari oče. Primorska.

Moj oče. Gorenjska.

Tale bo pa tudi kmalu oče. Zasavje.

Evo, pa še eno z "mamiko". :)

Časovni odmik

Ja, res je minilo veliko časa in preteklo veliko vode od zadnjega javljanja. Ampak če jest nebi bil tak genialc, in se končno spomnil gasla prijave, tudi tele objave nebi bilo. He he. Res sem genialc.